Kiparjevi izdelki so kipi iz različnih materialov. Ima širok spekter znanj in veliko ročnih spretnosti, saj ima vsaka metoda obdelave svoje posebnosti. Izkušnje nabira s praktičnim delom.
Delovni postopkiKip ima tridimenzionalno obliko. Vsaka metoda obdelave ima svojo posebnost. Kiparji so predvsem likovni umetniki, njihovo delo je izdelava kipov in raznih materialov. Najprej si kipar zamisli idejo kako bi naj kip izgledal in upodabljal glede na želje naročnika ali pa glede na lastni navdih in izriše osnutek oz. skico bodočega izdelka. Za tem začne kip fizično izdelovati z rezbarjenjem lesa, s klesanjem iz kamna, z modeliranjem iz gline ali voska, s kovanjem ali z vlivanjem v kalup.
Delovni pripomočki
Pri delu kipar uporablja različne materiale, kot so kamen, les, glina, mavec, vosek, kovine, poliester in različne vrste plastiko. Pri delu si pomaga z modelirkami, s katerimi obdeluje mehke materiale, dleta različnih velikosti in oblik, varilni aparat, nakovalo, kladiva, brusilke, pile, brusni papir in drugo ročno orodje. Za spreminjanje barve in za sijaj površine kipa, uporablja tudi različna kemična sredstva.
Na kaj mora biti pozoren?
Kiparju različne vrste naravnih materialov in umetnih mas nudi velik izbor za izdelovanje kipov.
Je umetniški tip človeka in rad ustvarja. Zanima ga vse kar ga obkroža in iz tod tudi črpa ideje za izdelovanje. Je radoveden in rad raziskuje, ves čas je na preži za čim novim, tako za možne nove materiale kot za druge ideje. Postopki obdelave so mu znani in spremlja razvoj novih materialov. Zna biti tudi samokritičen do svojega dela in če kdo naroči pri njemu izdelek, upošteva njegove želje in mu svetuje pri izbiri materiala ter velikosti kipa.
Pri delu mora upoštevati predpise o varnosti pri delu, nosi zaščitno obleko, ki ga ščiti pred umazanijo in zaščitna očala ter rokavice, v primeru brušenja kovine ali klesanja kamna. S kemičnimi snovmi ravna v skladu z navodili.
Delovno področje in razmere dela
Kipar dela kot svobodni umetnik ali kot predavatelj na šolah in fakultetah, prav tako je lahko zaposlen v turizmu, na področju restavratorstva in v muzeju.
Dela v različno velikih prostorih, največ pa v zasebnih prostorih, kjer sta pogosto umetna razsvetljava in ventilacija. Izpostavljen je mehanskim dražljajem, škodljivim kemičnim sredstvom in alergijam, katere lahko povzroči delovni material. Večinoma dela sam, urnik je pa odvisen od naročnika.