Delo gozdarja je, da podira drevesa, jih razžaga in pripravi za nadaljnjo obdelavo. Poleg tega neguje rastlinske nasade, sadi mlada drevesa in opravlja druga gozdarska dela.

gozdar

Delovni postopki

Gozdar podira drevesa, nato jih oklesti, kroji in razžaga z motorno žago. Po potrebi jih tudi olupi. Posekane veje in druge sečne odpadke, ustrezno zloži.

Debla s pomočjo cepina ročno pospravi injih s traktorjem pripelje do skladišča. V gozdu kjer opravlja svoje delo, je ves čas pozoren in ga varuje ter oskrbuje.

V različnih obdobjih opravlja dela, kot so priprava tal za naravno ali umetno obnovo, sadi sadike različnih vrst dreves, zaščiti sadike in varuje ter neguje nasade.

Gozdar zatira gozdne škodljivce in bolezni, pomaga pri odpravljanju posledic pri poškodovanih drevesih, če pride do snegoloma, vetroloma ali žledoloma.

Pri delu mora upoštevati določeno organizacijo, zahteve varnosti in učinkovitega dela. Gozdarjevo delo je precej raznoliko, mora biti samostojen pri odločanju in prilagodljiv.

Delovni pripomočki

Pomembno orodje gozdarja je motorna žaga. Seveda pa ne sme manjkati sekira, cepin, lupilnik, krivke, vzvodni obračalnik, žični nateg, klini, ročne žage, motorni rezalnik, sekaški pas in še veliko drugih orodij, ki so potrebna za delo v gozdu.

Ko spravlja debla potrebuje traktor z vitlom, verige za privezovanje bremena in škripce.

Za obračun dela uporablja meter, kubirne tablice, kalkulator in evidenčne obrazce za opravljene ure. Vse podatke si zapisuje v delovni nalog.

Na kaj mora biti pozoren?

Njegova naloga je, da opravi naročeno delo in pri tem upošteva posebna opozorila in nevarnosti pri delu. Gozdarjevo delo se meri v obliki podrtih dreves, obdelanih hlodov, izdelanih lesnih sortimentov ali opravljenih gozdnih del.

Gozdar mora seveda imeti pozitiven odnos do narave, mora jo spoštovati in skrbeti zanjo, zato svoje delo opravlja v interesu varovanja narave tudi, če ni pod nadzorom.

Gozdarjevo delo velja za delo kjer je povečana nevarnost, saj so pri delu pogoste poškodbe, tudi hujše. Lahko ga prizadene tudi poklicna bolezen, kot je npr. naglušnost ali belina prstov rok ter še veliko drugih obolenj. Zaradi tega mu je priznana beneficirana delovna doba. Seveda pa lahko s preventivnimi ukrepi učinkovito ohranja dobre psihofizične in zdravstvene sposobnosti.

Delovno področje in razmere dela

Delo gozdarja poteka v gozdu. Vsako delovno področje gozda ima svoje značilnosti in lastnosti, ki lahko vplivajo na delovne razmere. To pomeni, da je lahko oddaljeno od komunikacijske povezave in ima različne možnosti dostopa. Delovne razmere so odvisne tudi od značilnosti zemljišča, kot je nagnjenost terena, razgibanost, prehodnost in njegova poraslost. Seveda se značilnosti gozda spreminjajo glede na letni čas in pa vremenske razmere. Poleg vsega na delovne razmere lahko vplivajo tudi drevesne vrste, starost gozda, velikost dreves, nagnjenost in medsebojne razdalje med drevesi.

Gozdarjevo delo poteka pod vplivom vremenskih razmer in mikroklime. Zaradi morebitnih nevarnosti mora gozdar vedno uporabljati varovalno opremo, najpomembnejša sta vsekakor čelada in rokavice.

Delo gozdarja velja za težaško delo, saj je veliko fizičnega dela.