S pripravništvom se mladi pripravljajo za samostojno delo po končanem izobraževanju. Tako je osnovni namen pripravništva, da posameznik teoretično znanje poveže s praktičnim, na tak način pridobi stik z delovnimi področji in podrobnejši vpogled v samo prakso.

Pripravništvo se izvaja po določenem programu pod vodstvom mentorja, obvezno pa je v javni upravi, sodstvu in zdravstveni dejavnosti, običajno pa se zaključi s strokovnim izpitom.

Obstajata dve vrsti pripravništva: plačano in volontersko oz. neplačano pripravništvo, o katerem je največ govora v šolstvu, vse bolj prisotno pa je tudi v zdravstvu, javni upravi in upravi lokalnih skupnosti.

Volontersko pripravništvo

Volontersko pripravništvo pripravniku ne zagotavlja plačila za delo, pripravnik pa dobi povrnjene stroške za prevoz na delo in z dela ter za malico. Pripravništvo se ne šteje v delovno dobo, prav tako si mora pripravnik sam plačevati zdravstveno zavarovanje.

Plačano pripravništvo

Pripravnik ima pravico do osnovne plače v višini 70 % osnovne plače, ki bi jo prejel na delovnem mestu oz. pri vrsti dela, za katero se usposablja. Pri tem njegova plača ne sme biti nižja od minimalne plače, ki je določena z zakonom, pripravnik pa je ob sklenjenem delovnem razmerju upravičen tudi do letnega dopusta, regresa za letni dopust in drugih dodatkov, delovne dobe ter urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Pripravništvo v javni upravi in upravah lokalnih skupnosti

Pripravniška doba za zasedbo uradniškega delovnega mesta, za katerega je predpisana univerzitetna izobrazba, traja deset mesecev, za druga uradniška delovna mesta pa osem mesecev. Za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, je predvideno osemmesečno pripravništvo, za mesta, ki zahtevajo višjo ali srednjo strokovno ter srednjo splošno izobrazbo, je obvezno šestmesečno pripravništvo, za mesta, kjer je zahtevana srednja poklicna izobrazba, pa se predvideva štirimesečno pripravništvo, ki se zaključi z zaključno nalogo.

Pripravništvo v pravu

Pravniki, ki želijo opravljati pravniški državni izpit, potrebujejo najmanj dve leti pripravništva. Da odvetniški pripravnik lahko opravlja prakso pri odvetniku, je treba ob vpisu v imenik odvetniških pripravnikov priložiti izjavo odvetnika oz. odvetniške družbe. Kljub temu, da zakon o odvetništvu volonterskega pripravništva ne predvideva – pripravniki morajo namreč imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi – lahko odvetniška pisarna s pripravnikom sklene pogodbo in vanjo zapiše, da gre za volontersko pripravništvo brez plačila. Neplačano pripravništvo omenja tudi zakon o pravniškem državnem izpitu, ki predvideva, da sodniški pripravniki, ki se usposabljajo za pravosodni izpit, lahko pripravništvo opravljajo tudi volontersko.

Pripravništvo v zdravstvu

Pripravništvo v zdravstvu je obvezno in zdravstvenim delavcem ter sodelavcem razen zdravnikov dovoljuje, da smejo po opravljeni pripravniški dobi ter strokovnem izpitu samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti. Za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo traj