Delovna oz. pokojninska doba

Kljub temu, da vsaj med mladimi vlada negativna miselnost, da statusa upokojenca nikoli ne bodo doživeli, pa delovna doba oz. upokojenska doba za nekoliko starejše generacije postavlja pogoj za upokojitev. Delovna doba oz. pokojninska doba pa se vam ne upoštevata enako pri vseh vrstah delovnih pogodb.

delovna dobaKakšna je razlika med delovno in pokojninsko dobo?

Pokojninska doba je doba, ki predstavlja dobo za upokojitev, delovna doba pa je obdobje, ko delavec dejansko opravlja delo, torej ko je v delovnem razmerju. Omenjena doba se uporablja za določanja dodatka za delovno dobo pri plači, za izplačilo nagrad ipd. V času delovne dobe se nabirajo tudi leta, ki so upoštevana pri pokojninski dobi. Pokojninska in delovna doba sicer nista nujno enaki. V kolikor nimate pogodbe o zaposlitvi, vam delovna doba ne teče, lahko pa vam teče pokojninska, torej tudi v primeru, ko ste brezposelni, prav tako pa imate na Zavodu pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.

Študentsko delo

Reforma študentskega dela, ki je v veljavo stopila februarja, predvideva tudi plačevanje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, kar posledično pomeni tudi to, da se študentu priznava delovna (s tem pa tudi pokojninska) doba. Slednja je odvisna od urne postavke, mesec dni delovne dobe pa pripade študentu, ki skupaj z delodajalcem vplača vsaj za 192,16 evra prispevkov. Izračun delovne dobe se opravlja na letni ravni.

Delo preko avtorske in podjemne pogodbe

Za mesec dni delovne dobe morajo osebe, ki delo opravljajo preko podjemne ali avtorske pogodbe, zaslužiti honorar v višini minimalne plače, kar letno pomeni približno 9500 evrov bruto. V primeru nižjega zaslužka vam delovna doba ne teče. V kolikor ste zaposleni za polni delovni čas in obenem opravljate delo preko omenjenih pogodb, na račun honorarnega dela ne boste prislužili niti dneva pokojninske dobe več.

Delo preko s. p.

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Evidenco o dopolnjeni pokojninski dobi in plačanih prispevkih vodita ZPIZ in DURS.

Delo v tujini

V kolikor odhajate na delo v tujino, na Zavodu za zaposlovanje RS zaprosite za Prenosljivi dokument U1 (E-301). Zavod, na katerem uveljavljate pravico do nadomestila, bo na podlagi omenjenega dokumenta upošteval vašo delovno dobo v drugih državah EU, s pomočjo omenjenega dokumenta pa lahko vložite tudi zahtevek za denarno nadomestilo.

Na kaj morate biti pozorni in kaj vam lahko pomaga pri dokazovanju delovne dobe?

V kolikor imate svoj s. p., je po odjavi iz zavarovanja na DURS priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih, saj slednje podjetniku lahko koristi pri dokazovanju dolžine delovne dobe v primeru spora. Prav tako je priporočljivo, da podjetnik tudi sam vodi evidenco o tem, koliko prispevkov je bilo plačanih, ter jo shrani.

Pozorni bodite tudi na to, da vam delodajalec plačuje prispevke za pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in starševsko varstvo – v kolikor teh ne plačuje, vam delovna doba ne teče. Da bi preverili, ali so prispevki plačani, morate za vložitev vloge »Vloga za razkritje podatkov o plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja« biti zavezanec, identificiran kot uporabnik eDavkov. Uporabnik lahko postane vsak davčni zavezanec, namesto vas pa lahko podatke preveri tudi pooblaščenec, ki je uporabnik omenjenega sistema.

zaposlitev_info-cv-825x150