Tempo življenja nas preganja in prestavlja v višje prestave. Vse bolj se nam mudi, vse želimo opraviti v čimkrajšem času, pri tem pa ne najdemo časa za sebe. Stres je postal del našega življenja. Sploh ga ne opazimo dokler resnično ne zbolimo. Šele takrat se zavemo, kako pomembno je naše zdravje. Vsi pa si želimo, da se nam to ne dogaja. A kljub temu se nas dotakne in posledično se nam to pozna na našem osebnem zadovoljstvu, agresivni komunikaciji, konflikti s sodelavci, svojimi bližnjimi.

Stres je prisoten v razvitem in nerazvitem svetu. Je torej globalni pojav in ne izbira populacije. Nastaja zaradi spreminjajočega se okolja, nenehni tehnološki razvoji, ki prinašajo spremembe, našega sprejemanja odnosov drug do drugega. Človek je prilagodljiv do te mere, do katere sam zmore. Zaradi tempa življenja, dolgotrajnega izpostavljanja pritiskom iz okolja, psihičnih in socialnih motenj, pa se to kaže v obliki stresa. Pojav stresa se zelo močno občuti na delovnem mestu. Novi in novi projekti, novi pritiski s strani nadrejenih, tekmovalnost s sodelavci, vse to privede do stanja v katerem se človek več ne počuti dobro.

shutterstock 374136763 small

Stres je odvisen od tega, kako ga ljudje zaznavamo in ne samo od objektivnih dejavnikov. S stresom se moramo naučiti živeti, ga prepoznavati in ga obladovati, saj je postal stalnica v našem življenju. Postal je eden največjih sovražnikov med ljudmi, ker slabo vpliva na naše zdravje. To se kaže tudi pri delovni storilnosti. Vse pogostejši razlogi zanj je delo in z njim povezani dejavniki.

Stres ima lahko tudi pozitivne učinke. Zagotovo se boste začudili, kako je to mogoče. Določene raziskave so pokazale, da je stres v majhnih količinah celo priporočljiv za optimalen delovi učinek.
Če ga je premalo, se posamezniki dolgočasijo, če ga je preveč, so utrujeni, lahko celo izgoreli. Ljudje se moramo sami obvarovati pred preveliko količino stresa z različnimi prostočasovnimi aktivnostmi.

Tako kot stres je zelo nevarno tudi izgorevanje na delovnem mestu. Vpliva na naše zdravje, zmožnosti premagovanja ovir in naš osebni življenjski slog. Lahko povzroči resne motnje v opravljanju dela.

Kot rešitev razreševanja oziroma izogibanja stresu vidimo v posvečanju večje pozornosti komunikaciji med zaposlenimi, saj je uspešna ta eden izmed mnogih vzrokov, da bodo zaposleni v podjetju zadovoljni in da bo produktivnost dela mnogo večja. Da bodo zaposleni v svojem delovnem okolju delovali sproščeno, je zaželeno, da se jim omogoči ena izmed tehnik sproščanja na delovnem mestu. Stres je veliko lažje odpraviti, če ga pravočasno zaznamo, njegove znake.

Stres, povezan s poklicem, lahko povzroči težave doma in na delovnem mestu. Težave pa povzroča tudi konflikt med različnimi vlogami, ki jih opravljamo.

Delovno mesto je pogosto pravo žarišce škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov: (Looke, Gregson, 1993)

⦁ preobremenjenost in prevelike zahteve,
⦁ premajhne zahteve, kar povzroči zdolgočasenost in nesmiselnost opravljanja dela,
⦁ prehuda tekmovalnost,
⦁ nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti, da bi se lahko izkazali nejasna vloga in pomen delovnega mesta,
⦁ spreminjanje delovnih metod, majhna svoboda odlocanja, premajhna podpora sodelavcev, enolično, dolgočasno delo,
⦁ neustrezni delovni pogoji (hrup, majhen prostor, slaba svetloba),
⦁ prevelika odgovornost,
⦁ nejasen opis delovnih nalog.

Obstaja več vrst simptomov, ki kažejo na preveliko izpostavljenost stresu. Luban – Plozza in Pozzi (1994) navajata tri skupine simptomov na nivoju posameznika.

Čustveni simptomi:
⦁ apatija – brezbrižnost, izguba motivacije, nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh, pesimizem, želja po samoti, pomanjkanje odločnosti;
⦁ anksioznost – nemir, negotovost, občutek nepomembnosti ali nespoštovanje samega sebe, zaskrbljenost, živčnost, napetost, agresivnost;
⦁ duševna utrujenost – raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega mišljenja, pozabljivost;
⦁ pretirana zaverovanost vase a