Tempo življenja nas preganja in prestavlja v višje prestave. Vse bolj se nam mudi, vse želimo opraviti v čimkrajšem času, pri tem pa ne najdemo časa za sebe. Stres je postal del našega življenja. Sploh ga ne opazimo dokler resnično ne zbolimo. Šele takrat se zavemo, kako pomembno je naše zdravje. Vsi pa si želimo, da se nam to ne dogaja. A kljub temu se nas dotakne in posledično se nam to pozna na našem osebnem zadovoljstvu, agresivni komunikaciji, konflikti s sodelavci, svojimi bližnjimi.
Stres je prisoten v razvitem in nerazvitem svetu. Je torej globalni pojav in ne izbira populacije. Nastaja zaradi spreminjajočega se okolja, nenehni tehnološki razvoji, ki prinašajo spremembe, našega sprejemanja odnosov drug do drugega. Človek je prilagodljiv do te mere, do katere sam zmore. Zaradi tempa življenja, dolgotrajnega izpostavljanja pritiskom iz okolja, psihičnih in socialnih motenj, pa se to kaže v obliki stresa. Pojav stresa se zelo močno občuti na delovnem mestu. Novi in novi projekti, novi pritiski s strani nadrejenih, tekmovalnost s sodelavci, vse to privede do stanja v katerem se človek več ne počuti dobro.
Stres je odvisen od tega, kako ga ljudje zaznavamo in ne samo od objektivnih dejavnikov. S stresom se moramo naučiti živeti, ga prepoznavati in ga obladovati, saj je postal stalnica v našem življenju. Postal je eden največjih sovražnikov med ljudmi, ker slabo vpliva na naše zdravje. To se kaže tudi pri delovni storilnosti. Vse pogostejši razlogi zanj je delo in z njim povezani dejavniki.
Stres ima lahko tudi pozitivne učinke. Zagotovo se boste začudili, kako je to mogoče. Določene raziskave so pokazale, da je stres v majhnih količinah celo priporočljiv za optimalen delovi učinek.
Če ga je premalo, se posamezniki dolgočasijo, če ga je preveč, so utrujeni, lahko celo izgoreli. Ljudje se moramo sami obvarovati pred preveliko količino stresa z različnimi prostočasovnimi aktivnostmi.
Tako kot stres je zelo nevarno tudi izgorevanje na delovnem mestu. Vpliva na naše zdravje, zmožnosti premagovanja ovir in naš osebni življenjski slog. Lahko povzroči resne motnje v opravljanju dela.
Kot rešitev razreševanja oziroma izogibanja stresu vidimo v posvečanju večje pozornosti komunikaciji med zaposlenimi, saj je uspešna ta eden izmed mnogih vzrokov, da bodo zaposleni v podjetju zadovoljni in da bo produktivnost dela mnogo večja. Da bodo zaposleni v svojem delovnem okolju delovali sproščeno, je zaželeno, da se jim omogoči ena izmed tehnik sproščanja na delovnem mestu. Stres je veliko lažje odpraviti, če ga pravočasno zaznamo, njegove znake.
Stres, povezan s poklicem, lahko povzroči težave doma in na delovnem mestu. Težave pa povzroča tudi konflikt med različnimi vlogami, ki jih opravljamo.
Delovno mesto je pogosto pravo žarišce škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov: (Looke, Gregson, 1993)
⦁ preobremenjenost in prevelike zahteve,
⦁ premajhne zahteve, kar povzroči zdolgočasenost in nesmiselnost opravljanja dela,
⦁ prehuda tekmovalnost,
⦁ nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti, da bi se lahko izkazali nejasna vloga in pomen delovnega mesta,
⦁ spreminjanje delovnih metod, majhna svoboda odlocanja, premajhna podpora sodelavcev, enolično, dolgočasno delo,
⦁ neustrezni delovni pogoji (hrup, majhen prostor, slaba svetloba),
⦁ prevelika odgovornost,
⦁ nejasen opis delovnih nalog.
Obstaja več vrst simptomov, ki kažejo na preveliko izpostavljenost stresu. Luban – Plozza in Pozzi (1994) navajata tri skupine simptomov na nivoju posameznika.
Čustveni simptomi:
⦁ apatija – brezbrižnost, izguba motivacije, nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh, pesimizem, želja po samoti, pomanjkanje odločnosti;
⦁ anksioznost – nemir, negotovost, občutek nepomembnosti ali nespoštovanje samega sebe, zaskrbljenost, živčnost, napetost, agresivnost;
⦁ duševna utrujenost – raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega mišljenja, pozabljivost;
⦁ pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe – dajanje pretiranega pomena lastni dejavnosti, nepriznavanje težav, nepoznavanje simptomov, sumničavost, pretirana zaskrbljenost.
Prav čustvene spremembe so tiste, katerih pojav največkrat pripisujemo preveliki izpostavljenosti stresnim dogodkom.
Vedenjski simptomi:
⦁ izogibanje – zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odločitev,
⦁ pretiravanje – odvisnost od nikotina in alkohola, hazardne igre,
⦁ težave z urejanjem samega sebe – zamujanje na delo, slaba osebna higiena,
⦁ težave s spoštovanjem zakonov – zadolženost, kaznovanje, nasilno obnašanje. Vedenjske spremembe se kažejo kot posledica pozitivnega ali negativnega stresa.
Telesni simptomi:
⦁ pretirana skrb ali nepriznavanje bolezni,
⦁ pogosta obolevnost – prehladi, gripa,
⦁ fizična izčrpanost – utrujenost, slabotnost,
⦁ nerazpoloženje – glavobol, pridobivanje ali izguba teže, slabost,
⦁ drugi telesni simptomi – suho grlo, napetost in drget mišic, visok krvni pritisk.
Obstaja veliko tehnik, kako se obvarovati zoper stresu.Od dihalnih vaj do avtogenega treninga. Kaj in kako se jih lotimo pa je odvisno od nas samih.
Zavestno sproščanje je zelo močno orožje proti stresu. Kadar smo utrujeni, prestrašeni ali izpostavljeni kakšni drugi stresni situaciji, si lahko pomagamo s številnimi preprostimi tehnikami za telesno in duševno sproščanje. Poznamo veliko tehnik sproščanja.
To so:
⦁ pravilno dihanje,
⦁ meditacija,
⦁ vizualizacija,
⦁ joga, masaža,
⦁ kakovosten spanec,
⦁ pravilna in uravnotežena prehrana,
⦁ dopolnilne metode zdravljenja stresa.
Vse tehnike in načini učenja krepitve stresne odpornosti oziroma obvladovanja že doživetih stresnih situacij temeljijo na sproščanju. Bolj ko zmore posameznik sam vplivati na jakost in trajanje napetosti, zmore prej in učinkovito doseči sprostitev, manj je stresno ogrožen.
Posledice stresa se kažejo tudi v podjetju
Posledice stresa se torej ne odražajo samo na psihofizičnem stanju zaposlenih, ampak tudi nad samim delovnim procesom. Zaposleni pod stresom slabše opravljajo delovne naloge, v delo vložijo manj energije, lahko se pojavi odtujenost od dela in zato upade kakovost dela. To pomeni, da se poveča delež izdelkov neustrezne kakovosti, delo ni opravljeno v določenem času, storitve so slabše opravljene.
Stres na delovnem mestu pomembno prispeva k zvišani verjetnosti napačnih odločitev v delovnem procesu, zaradi stresa iz podjetja odhajajo zaposleni, ki ne želijo delati v takem delovnem okolju. Zaradi vse večjega stresa, s katerim se vsak dan soočajo, se predčasno upokojijo starejši zaposleni, katerih znanja in izkušenj v podjetju ne morejo hitro nadomestiti. Podjetja, v katerih je stresna ogroženost velika, imajo zaradi naštetih dejstev slabše poslovne rezultate.
Za preprečevanje stresa, ki je povezan z delom, se navajajo naslednji učinkoviti ukrepi:
⦁ dati delavcem dovolj časa, da opravijo svoje naloge;
⦁ zagotoviti jasne opise dela;
⦁ nagraditi delavce za dobro delo;
⦁ omogočiti delavcem, da se lahko pritožijo, pritožbe pa vzeti resno;
⦁ dati delavcem nadzor nad njihovim delom;
⦁ čim bolj zmanjšati fizična tveganja;
⦁ omogočiti delavcem, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo nanje;
⦁ uskladiti delovno obremenitev s sposobnostmi in viri posameznega delavca;
⦁ oblikovati naloge tako, da so stimulativne;
⦁ jasno opredeliti delovne vloge in odgovornosti;
⦁ zagotoviti možnosti za socialno interakcijo in
⦁ izogibati se dvoumnosti glede varnosti zaposlitve in razvoja kariere.
Podjetja si ne smejo privoščiti, da zaposleni zapuščajo delovna mesta zaradi stresa, ki je posledično nastal na delovnem mestu. Zagotoviti je potrebno dobro delovno okolje in poskrbeti za želje zaposlenih — navsezadnje so zaposleni tisti, ki bodo v naše podjetje dobre ali slabe rezultate.
Pomembno je, da zaposlenim nudimo čim več možnosti, od prilagoditve urnika, do boljših pogojev dela. Zaželeno je, da svojim zaposlenim omogočimo tehnike sproščanja na delovnem mestu, pa naj si bo to jutranja telovadba ali podaljšanje odmorov za potrebe zaposlenih, kajti ni boljšega kot imeti srečne in zadovoljne zaposlene, ki z veseljem opravljajo delo v sproščenem okolju.
Če pa vseeno pride do stresne situacije, saj se zavedamo, da se stresu se ne moremo izogniti, pa lahko sami pravočasno opazimo in zaznamo, ter si pomagamo. Živeti v nenehnem stresu lahko dolgoročno prinese zelo veliko negativnih vplivov na naše zdravje. Poiščimo si svoje tehnike za odpravljanje stresa in zaživimo polno življenje.
Skrajna posledica stresa se lahko pokaže v izgorelosti. Več o tem si lahko preberite na spodnjem naslovu https://zaposlitev.info/kariera/izgorevanje-na-delovnem-mestu/