Veliko mladih je zelo uspešnih pri izpolnjevanju rednih študijskih obveznosti, žal pa se pogosto zgodi, da kljub odličnim ocenam ne dobijo službe – zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj.
Dandanes delodajalci že za dela preko študentskega servisa zahtevajo številne (strokovne) izkušnje, kasneje pa te ob prijavi na redno delovno mesto predstavljajo že nekakšen pogoj.
Pridobite si dragocene izkušnje že v študenskih letih.
Žal so nekateri mladi zaradi slabe finančne situacije primorani poprijeti za marsikatero delo, ki pogosto ni povezano z njihovim študijem, kar pa lahko uporabijo tudi v svoj prid – delodajalci namreč cenijo ljudi, ki imajo delovne navade, so vztrajni in odgovorni.
Občasno študentsko delo pa ima številne prednosti tudi za tiste, ki jim to ne predstavlja nujnega finančnega vira za študij. Pogosto lahko mladi ob tem ugotovijo, ali jim delo, ki si ga želijo opravljati, ustreza tudi v praksi – nekdo, ki si denimo želi delati kot medicinska sestra, da bi pomagal drugim, lahko morebiti ugotovi, da je delo zanj psihično prenaporno ali pa, da je delo resnično to, kar si želi početi v življenju.
Prav tako študentsko delo pomaga pri organizaciji časa in pridobivanju delovnih navad. Študent kar naenkrat nima več časa, da bi prespal cele dopoldneve ali ves dan brskal po internetu, temveč mora dobro organizirati dan, da lahko obišče vsa obvezna predavanja, se uči, dela in najde čas še za prijatelje oz. najbližje ter svoje prostočasne aktivnosti – kar sicer posameznik običajno ugotovi, ko se sooči z rednim delom.
Študentsko delo pomaga tudi pri odkrivanju novih talentov oz. zmožnosti: nekdo lahko morebiti ugotovi, da je zelo dober organizator ali pa da je nadvse dober pri uporabi različnih računalniških programov, s katerimi se sooča pri delu.
Delo pomaga tudi pri pridobivanju številnih drugih strokovnejših kompetenc, kot so poslovno komuniciranje, uporaba tujih jezikov ali pa razvijanje splošnih kompetenc, kot so delo v skupinah, prilagodljivost, vztrajnost ipd.
Študentsko delo, ki je povezano s področjem študija, pomaga tudi pri odkrivanju pomanjkljivosti v znanju, pridobljenem na fakulteti; tako se študent dejansko uči skozi prakso in prenaša izkušnje in znanje na ostale ljudi, ob tem pa odkriva nove stvari. Nekdo, ki se denimo ukvarja z inštukcijami, lahko ugotovi, da je določeno stvar dojel povsem na drugačen način kot njegov učenec, preko drugačnih metod – s tem pa dopolnjuje tudi svoje dotedanje vedenje oz. znanje.
Prednost študentskega dela je tudi t. i. mreženje – študent spozna veliko ljudi, ki mu morda lahko kasneje pomagajo pri doseganju končnega cilja, tj. redne zaposlitve. Prav tako niso tako redki primeri, ko študenta redno zaposli podjetje, v katerem je delal in se dokazal s svojo odgovornostjo, inovativnostjo in prilagodljivostjo.
Delo tekom študija mladim pomaga tudi pri pridobivanju veščin s področja aktivnega iskanja dela, kot so pisanje življenjepisov, zaposlitveni razgovori ipd., kar jih pripravi na realno sliko v prihodnosti.
Ne nazadnje pa se študent sooči še z enim realnim dejstvom: denar ne pride le iz denarnice staršev ali pa na študentski račun kot štipendija, temveč z lastnim trudom in odrekanjem.