Veterinar varuje in izboljšuje zdravje živali, jih ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi in jih diagnosticira ter zdravi. Delo veterinarja tako igra pomembno vlogo pri splošnem zdravju domačih živali, živali v živalskih vrtovih, tekmovalnih živalih in živalih v laboratorijih. Svoje delo opravlja v zasebni ordinaciji, kjer zdravi male živali, kot so psi, mačke, ptiči, plazilci, zajci in druge male živali, ki svoje življenje živijo kot domače živali. Veterinar lahko svoje delo opravlja tudi v mešani ordinaciji, kjer obravnava tudi večje živali, kot so koze, ovce, prašiči, in tudi preostale živali, katere ne živijo svoje življenje kot hišni ljubljenčki. Veterinar pa prav tako dela v ordinaciji, ki izključno obravnava velike živali, kot so krave in konji in se vozi od kmetije do kmetije, kjer te živali tudi oskrbuje.
Znanja in spretnosti
Ker delo veterinarja obsega delo z živalmi, ki so živa bitja, mora imeti veliko znanja in spretnosti, ki so mu v pomoč, da lahko profesionalno opravlja svoje delo. Ta pa obsegajo kompetence, ki si jih pridobi tekom svojega izobraževanja, ki se delijo na splošne in strokovno-specifične:
Splošne kompetence
Sposobnost analiziranja, povezovanja in reševanja problemov.
Sposobnost samostojnosti pri odločanju v strokovnem delu.
Zavedanje o etični, moralni in materialni odgovornosti.
Obvladovanje informacij (informacijske tehnologije, pridobivanje informacij iz različnih virov, npr. iz učbenikov, člankov, spleta, itd.).
Strokovno-specifične kompetence
Primerno poznavanje zgradbe in delovanja organizma zdravih in bolnih živali.
Poznavanje vzrokov nastanka živalskih bolezni.
Obvladovanje sodobnih laboratorijskih in kliničnih diagnostičnih metod s področja veterinarske medicine.
Poznavanje zakonov in predpisov s področja veterinarstva.
Poznavanje ukrepov in postopkov za preprečevanje širjenja živalskih kužnih bolezni in njihovo izvajanje.
Poznavanje higiene živali in okolja.
Poznavanje osnov reje živali in reprodukcije.
Izobrazba
Da lahko posameznik postane veterinar, se mora šolati na univerzitetni stopnji, in sicer na enovitem magistrskem študiju veterine na Veterinarski fakulteti, ki traja 6 let in si po končanem šolanju pridobi naziv doktor/doktorica veterinarske medicine ali kratica dr. vet. med. Z diplomiranjem si prav tako pridobi končano drugo bolonjsko stopnjo, kar ustreza stopnji VII/2 po KLASIUS (vir: Statistični urad RS).