Rejnik je tisti, ki sprejme otroke v rejništvo. Za to se odloči sam, seveda, če otroku lahko nudi primerno življenjsko okolje. Poznati mora kaj je namen rejništva, kakšne so njegove obveznosti in dolžnosti.

Delovni postopki

Rejništvo se izvaja kot poklicna ali dopolnilna dejavnost in je oblika pomoči družini, ki predstavlja začasno varstvo otrok. Center za socialno delo ureja po zakonu o zakonski zvezi ter družinskih razmerjih in poda odločbo o rejništvu. Pogodba se sklene med rejnikom in centrom za socialno delo.

Rejnik lahko nudi otrokom dom, do njihove polnoletnosti oz. dokler se ne zaposlijo, prav tako pa polnoletnim osebam, ki so prizadete. Omogoča jim zdravo rast, izobraževanje, osebnostni razvoj in omogočajo jim tudi, da nekoč postanejo samostojne osebnosti.

Rejniški otroci so tisti, ki nimajo svoje družine iz različnih razlogov oz. ne morejo živeti pri starših, in tisti, ki so v svojem okolju ogroženi na telesni ali duševni ravni.

Rejnik otroke brez družin sprejme za družinske člane, jih vzgajajo, skrbijo zadnje in jim nudijo primerno oskrbo; prehrano, obleko in obutev, šolske potrebščine, osebne potrebščine in nastanitev. Prav tako skrbijo za njihovo zdravje ter izpolnjujejo šolske obveznosti.

Svoje delo opravlja v sodelovanju s strokovnim vodstvom centra za socialno delo, katerim omogoča tudi izvrševanje nadzora. Če stiki z biološkimi starši niso prepovedani, jim omogoči obiske. Sodeluje tudi s šolo, zdravstveno službo in z društvi na področju rejništva.

Delovni pripomočki

Rejnik je seznanjen s svojimi obveznosti in dolžnosti do rejniškega otroka, kakšen je namen rejništva, za sprejem otroka v svoj dom pa se odloči sam.

Na kaj mora biti pozoren?

V rejništvu je lahko otrok kratek čas, dokler se stanje v njegovi biološki družini ne uredi ali pa do njegove polnoletnosti. Z rejništvom pomagajo otrokom, ki nimajo staršev ali urejenega družinskega življenja.

Primerno je za ljudi, ki imajo radi otroke in imajo do njih pozitiven odnos. Sposoben mora biti, da primarno vzgaja otroke in z njimi vzpostavi zdrav odnos, prav tako z biološkimi starši otrok. Pripravljen je sodelovati s strokovnimi delavci s področja rejništva, z biološkimi starši in drugimi rejniki.

Vključitev novega člana v družino lahko privede do konfliktov in do preobremenjenosti z vsakdanjim delom. Zato je dobro, da se rejnik vključi v rejniško skupino, kjer si med seboj delijo izkušnje ter nasvete. V takšnih skupinah je na voljo tudi podpora strokovnjakov za rejništvo.

Delovno področje in razmere dela

Rejnikovo delo se vzpostavi z rejniško pogodbo, ki jo sklene s centrom za socialno delo. V primeru, če delo opravlja poklicno, nudi dom za tri otroke oz. za enega ali dva, če gre za otroke s posebnimi potrebami. Če opravlja rejništvo kot dejavnost poleg svoje službe, ima v rejništvu manj otrok.

Rejnik je vezan na to, da prevzame vzgojno odgovornost, sprejme spremenjene razmere v družini in ima več gospodinjskega dela. Vzpostaviti mora odnos z rejenčevo biološko družino, za kar mora biti potrpežljiv in vztrajen.