Delo programerja je opravljanje osnovnih postopkov razvijanja informacijskih sistemov, to je pisanje računalniških programov. Ti so napisani v kodiranem jeziku in narekujejo računalniku kaj naj dela.
Delovni postopki
Računalnik razume kodirni jezik, ki je umetni simbolni jezik in ima določen pomen, zato ga je treba prevesti v interni strojni jezik. To opravljajo posebni programi prevajalniki in interpreterji. Računalniki ne razumejo našega jezika, zato so potrebna preprosta navodila, ki šteje le nekaj sto besed in imajo točno določen pomen. Temu se reče programski jezik, v katerem so napisani programi.
Osnova za programerjevo delo so funkcionalne specifikacije, to je dokument, ki določa zahtevane programe. Z uporabo standardov in pripomočkov programer izdela načrt zgradbe programov, ki ga nato napiše v kodirnem jeziku. Dobro izdelan program opravi zahtevano funkcijo hitro, zanesljivo in ekonomično. Za pisanje se lahko uporabi višji programski jezik, ki vsebujejo besede »naravnih jezikov«. Razvijajo jih razna računalniška podjetja in družbe, raziskovalne ustanove in neodvisni razvijalci. Programer obvlada več kot samo en programski jezik.
Programi, ki so napisani v višjem programskem jeziku, se običajno prenesejo na različne vrste računalnikov, tako je hitrost izvajanja programa kar največja. Programer svoj izdelek opiše v opombah, ki so del programa in v posebnih dokumentih, tako je program lahko razumeti brez težav in jih je kasneje lažje dopolnjevati. Prvo verzijo programa imenujemo verzija »alfa«, tej pa sledi »beta«, ki je primerna, da jo preizkusijo strokovnjaki za kakovost in uporabniki.
Osebje program skrbno testira in če so kakšne napake, o njih obvesti programerja, da jih ta odpravi. Ko so napake odpravljene, se programi dajo v uporabo. Programe programerji tudi prilagajajo, da bolje delujejo ali jim dodajo nove funkcije. Ko namešča programe v novo delovno okolje, sodeluje s sistemskimi integratorji, to so strokovnjaki, ki imajo pregled nad računalniškimi napravami neke organizacije in nad njihovo uporabo. Pri tem delu včasih potrebuje staro verzijo programov.
Delovni pripomočki
Pri delu uporablja vrsto delovnih pripomočkov ali pa si jih izdela kar sam. Uporablja različne modele, podatke in funkcije. Takšna metoda olajša medsebojno komuniciranje strokovnjakov s tega področja. Pri delu uporablja različna programska orodja, katera mu omogočajo prevajanje specifikacij v programsko kodo, izdelavo programske kode po specifikacijah, razvijanje programskih modulov in objektov, izdelavo zaključenih programskih celot in izdelavo dokumentacije.
Na kaj mora biti pozoren?
Programerjev izdelek je delujoča programska koda in novo izdelani program. Izdelki so lahko precej pesti, zadnje čase pa je na voljo vedno več orodij, ki programerjeve izdelke primerno strukturirajo in razdelijo na posamezne programskem module, katere je možno večkrat uporabiti.
Programerja zanima razvoj informacijskih tehnologij, spremembe so pogoste in zato jih morajo strokovnjaki dovolj hitro spoznati.
Ker delovni in tudi prosti čas preživi pred računalnikom, mora poskrbeti za zaščito oči in zaščito pred povečanim sevanjem teh pripomočkov.
Delovno področje in razmere dela
Programerjevo delovno področje sta poslovne organizacije ter javna uprava in podjetja za razvijanje programskih produktov.
Njegovo delo je v pisarni, čistih prostorih, če je v službi velikega podjetja, so običajno vsi v istem prostoru. Samozaposleni programerji pa delajo na delovnih mestih tam kjer jih potrebujejo. To pomeni, da so lahko tudi daj časa odsotni od doma. Skupinsko delo večkrat zahtevam da si člani programskega tima navzoči ob istem času.
Programsko okolje za programiranje v COBOLU, ima bolj tradicionalne delovne navade in če je potrebno delo poteka v izmenah. Zaradi določenih rokov in nepredvidenih težav pri razvijanju in dopolnjevanju programov, pogosto zahteva podaljšan delovni čas in delo med vikendi. Programerji, ki delajo po pogodbi imajo plačane nadure, tisti, ki so redno zaposleni pa ne.