Prihajajoči zakon o študentskem delu

Študentsko delo je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, ki so se dotaknile tako študentov kot tudi delodajalcev. Oblika dela, ki je bila prvotno namenjena kot pomoč študentom na poti do čim večje samostojnosti oz. pomoč pri plačevanju stroškov tekom študija, je za delodajalca pomenila manjše stroške kot za redno zaposlene delavce.

To je vodilo do vse večjega zaposlovanja študentov in posledično manj rednih zaposlitev. Predlog zakona o malem delu, ki naj bi pred leti rešil omenjeno problematiko, je bil zaradi številnih pomanjkljivosti zavrnjen, sledilo je povišanje stroškov študentskega dela za delodajalca. Predvidoma februarja naslednje leto v veljavo stopa nov zakon o matičnih evidencah, s katerim naj bi vlada pridobila dobrih 58, 3 milijonov evrov in hkrati dokončno rešila problematiko študentskega dela.

studentsko delo

Kaj omenjeni zakon prinaša?

  1. Višje stroške za študente in delodajalce.

Študentov zaslužek bo po novem obremenjen za 15, 5 %, kar se bo upoštevalo kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako bo študent, v kolikor bo bruto znesek znašal 100 evrov, na svoj račun prejel 84, 50 evrov.

Delodajalec bo za študentovo pokojninsko in invalidsko zavarovanje doplačal 8,85 %, poleg tega pa še prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, tj. 0, 53 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 6, 36 %, 16-% koncesijsko dajatev ter dodatno koncesijska dajatev v višini 2 % (to na primeru 100 evrov izplačanega zneska na napotnici pomeni 133, 74 evrov zneska na računu podjetja).

Trenutna obremenitev delodajalcev znaša 30, 38 % in se bo preračunano dvignila na 33, 74 %. V kolikor bo obseg študentskega dela padel za 15 %, se bo strošek delodajalca znižal na 27, 34 % (predvidoma v letu 2016).

  1. Plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje – pokojninska doba.

Študentsko delo se bo študentu zaradi plačevanja omenjenih prispevkov na podlagi izdane napotnice štelo v pokojninsko dobo. Na podlagi vsakih 60 % dosežene povprečne slovenske mesečne plače naj bi študent pridobil mesec dni pokojninske dobe (pokojninska doba se torej ne šteje glede na opravljene ure dela). Evidenco o delovni dobi bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), štelo pa se bo delo od 1. februarja 2015 dalje.

  1. Določeno najnižjo urno postavko.

Najnižja urna postavka do sedaj ni bila določena, omenjeni zakon pa določa, da mora najnižja znašati 4, 5 evrov bruto (3, 8 evrov neto), vendar v omenjeni zakon niso všteti prispevki, ki jih morajo plačevati delodajalci in študentje. Trenutne postavke so se glede na zahtevnost dela gibale od 2, 5 evrov do 12 evrov oz. povprečno okrog 4 evre (bruto).

  1. Kaj se po novem zakonu ne spreminja?

Predvideni zakon ne prinaša omejitev pri številu opravljenih ur, prav tako se ne spreminja akontacija dohodnine pri študentih, starejših od 26 let.

Kako bo omenjeni zakon vplival na trg dela? Bomo tako končno dočakali več rednih zaposlitev? Bo vlada rešila problematiko fiktivnih vpisov? Kako bo reševala problematiko študentov iz socialno šibkih družin, ki jih bo omenjeni zakon najbolj prizadel? Kakšna bo situacija manjših podjetij? Odgovore na ta vprašanja bo podal čas.

zaposlitev_info-cv-825x150