Psihološko testiranje je preverljiva, objektivna in dokaj zanesljiva metoda, ki se uporablja za predvidevanje vedenja/reakcij osebe v določenih situacijah.

class diary exam 8769 1

Psihološko testiranje, kot del selekcijskega postopka pri izboru kandidatov, lahko vsebuje različne vrste nalog: preverjanje kognitivnih sposobnosti kandidata, osebnostni vprašalnik, preverjanje splošne razgledanosti, preverjanje znanj iz določenih področji, preverjanje vrednost in stopnje motiviranosti kandidata, testiranje psihomotoričnih sposobnosti…

Namen testiranje je preverjanje stopnje sposobnosti in motiviranosti kandidata za delovno meso ter ugotoviti, kako se njegova osebnost in vrednote ujemajo z želenimi lastnostmi za razpisano delovno mesto. Delodajalec želi ugotoviti, kako se boste odzivali v različnih situacijah, ki vas lahko doletijo pri vašem delu. Testi so pogosto ozko usmerjeni na področje dela, da delodajalec preveri vaše ključne lastnosti, ki ga zanimajo. Tako bodo na primer pri delu vojaka najpomembnejše lastnosti, ki jih želi delodajalec preveriti, kako se odzivate v stresnih situacijah in v kolikšni meri ste pripravljeni slediti navodilom nadrejenih.

Kako pa lahko psihološko testiranje koristi tudi vam (in ne le delodajalcu)?

1. V primeru da ne izpolnjujete vseh formalnih pogojev za prijavo na delovno mesto, vam psihološko testiranje predstavlja priložnost, da se predstavite kot sposoben in primeren kandidat za delovno mesto, ne glede na pomanjkanje izobrazbe ali delovni izkušenj.

2. Prednost psihološkega testiranja je, da je nediskriminatorno. Vaša ocena je odvisna le od vas samih in vaših odgovorov, ne pa od vašega spola, starosti, izgleda,..

3. Prav tako lahko na psihološkem testiranju popravite slab prvi vtis, še posebej če spadate med ljudi, ki jim zaposlitveni razgovor predstavlja velik stres. Zato vzemite testiranje kot priložnost, da pokažete, česa ste sposobni.

4. V vsakem primeru prosite delodajalca za vpogled v rezultate vašega testa, saj vam poznavanje lastne osebnosti in sposobnosti lahko pomagajo pri bodočih kariernih odločitvah, ne glede nato, ali ste dobili služno ali ne.