Matija Goljar: »Slovenci hitro zapademo v mentaliteto kislega grozdja«

Matija Goljar, prodoren podjetnik, podjetniški mentor, ustanovitelj Ustvarjalnika in TV voditelj oddaje Štartaj, Slovenija, ki smo jo lahko spremljali na POP TV. Z njim smo se pogovarjali o Slovencih in podjetništvu – ali si Slovenci dovolj upamo, ali je nova generacija podjetnikov inovativna, prodorna in zakaj nekoč resna služba danes to morda ni več. Beseda je tekla tudi o njegovih najodmevnejših projektih, nekaj nasvetov pa je podelil tistim, ki se želite preizkusiti v podjetniških vodah.

Slovenci veljamo za precej zaprt in previden narod, kar zagotovo ni lastnost, ki bi spodbujala in razvijala podjetništvo. Ali se strinjate s tem stereotipom?

Da. Na nek način bi lahko dejali, da Slovenci veljamo za zaprt in previden narod, čeprav je treba priznati, da imamo zelo, zelo prodorne ljudi, predvsem športnike. Težava, ki jo imamo je v tem, da si ne upamo narediti tistega prvega koraka, da ne zaupamo dovolj vase in da prehitro zapademo v tisto mentaliteto kislega grozdja – saj mi nikoli ne bo uspelo, tisti, ki jim je uspelo, so pa prodali svojo dušo. Mislim, da imamo predvsem te neke stereotipe v glavah, ki nas zavirajo, vendar to absolutno ne pomeni, da Slovenci nismo sposobni. Mislim, da smo tu povsem enakovredni vsem ostalim, samo ta miselnost nas včasih malo drži nazaj.

Pred leti ste ustanovili Ustvarjalnik, katerega namen je bil približati podjetništvo mladim preko krožkov. Koliko mladih ekip in posameznikov je že ustvarjalo in razvijalo svojo idejo v Ustvarjalniku? 

Da, Ustvarjalnik zdaj teče že šesto šolsko leto, tako izvajamo podjetniške šolske krožke. Zelo vesel in ponosen sem, da smo se uspeli tako razširit. Letos pokrivamo nekaj več kot 800 mladih, ki so vključeni v naš program na slabi tretjini srednjih šol po državi. Letos je tudi prvič, ko v Sloveniji – poleg na srednjih šolah – naše programe izvajamo tudi na osnovnih šolah. V tem semestru bomo prvič celo na fakulteti. Vzporedno s tem ves čas izvajamo pilotske projekte tudi v tujini – program že drugo leto izvajamo na Madžarskem in na Poljskem. Že nekaj let se pogovarjamo s šolskim okrožjem Houston-Texas, kjer je pač proces nekoliko daljši. Naša vizija je, da razširimo naše delovanje tudi drugam, kjer si mladi zaslužijo in želijo tovrstnega peskovnika tudi v tujini.

Smo Slovenci podjetni, sploh mlajša generacija?

Da, jaz mislim, da smo. Imamo ogromno idej. Kot sem omenil že prej, je glavni problem, ki nas ovira, da si v glavi dajemo neko blokado. Sprašujemo se, ali je trud vreden? Standardna stvar, ki jo slišimo od drugod, velikokrat od bližnjih, pa je: »Daj se loti nečesa resnega.«. In ravno ta resna stvar je običajno tista, ki nas bo peljala v neka kriva pota. Resno je to, da greš študirati gradbeništvo, realnost pa je žal takšna, da je to sektor, ki je skoraj čisto razpadel. Mogoče bi marsikateri starš rekel otroku, npr. dekletu, ki šiva kapucarje ‘hoodije’ v obliki Pokemon živalic, da je to neresno. Pa je prišel Pokemon Go in preko Etsyja lahko ta punca sedaj  služi več kot oba starša skupaj. Danes je svet drugačen, kot je bil nekoč in tisto, kar je pred desetletji veljalo za resno, danes morda ne velja več za varno in obratno, seveda.

S prej omenjenim projektom Ustvarjalnik ste prepričali spletnega velikana – Google. To je vsekakor še dodatno priznanje in potrditev vašega uspešnega dela.

Da, prepričali smo spletnega velika Google in še kar dosti drugih tujih mednarodnih uglednih institucij: univerzi Stanford in Watson ter Unreasonable Institute of Colorado. Meni je vedno kar malo ‘hecno’, ko potujem po tujini in ugotovim, kako zelo cenijo, kar delamo. Govorijo, kako je Slovenija dobra država, da ima takšno organizacijo. Mogoče je tudi nekaj resnice v tem – vsaj kar se tiče Slovenije – da moraš iti v tujino, tam biti sprejet, nato se s to potrditvijo vrniti domov, da si končno sprejet tudi doma. Zagotovo pa je to veliko priznanje in dokaz, da obstaja slovenska samoiniciativnost in inovativnost, ki gre v svet. Smo ekstremno ponosni in to je zagotovo nekaj, za kar lahko rečem hvala celotni ekipi, da smo prišli tako daleč.

Med vaše najnovejše projekte – v tem trenutku verjetno tudi najodmevnejše – zagotovo sodi oddaja Štartaj, Slovenija!, ki smo jo lahko tedensko spremljali na POP TV. Spoznali smo 12 podjetniških idej. Kako je potekal izbor? S čim so vas kandidati prepričali?

Tukaj morem reči, da osebno niti nisem imel pri izboru toliko veliko prstov vmes. Tu je šlo predvsem za odločitev družbe Spar Slovenija oz. niti ne odločitev, ampak prej ugotovitev, kateri podjetniki so bili zmožni zagotoviti produkte v tako kratkem času, odkar se je zgodil ta natečaj. Saj se spomnite, to je bilo še poleti, v začetku jeseni pa je bilo treba napolniti police. Gledalke in gledalci so dejansko opazili, da je bil glavni problem in glavni očitek, da so police prazne. Seveda, predstavljajte si mlad podjetniški par, ki še nikoli ni imel svojega posla, zdaj pa je moral postaviti na police kar 10.000 čokoladic, na primer. Seveda je bilo nemogoče pričakovati, da bi lahko sploh zagotovili tako veliko količino, zato je bil tudi izbor predvsem vezan na to, da se je preverilo, katere ekipe bi sploh lahko dostavile. Mislim, da je bil izbor zelo dober, da smo videli eno veliko raznolikost slovenske inovativnosti. Prav tako smo videli raznolike produkte in podjetnike, ki prihajajo iz tako različnih koncev in krajev in iz tako različnih ozadij, z različnimi osebnimi zgodbami, da res lahko rečemo, da podjetništvo nima starostne omejitve in ne vzorca, kako je treba izgledati in kako se je treba obnašati, ampak da je lahko podjetnik vsak, če le ima tisto pravo vizijo in motivacijo.

Oddaja je zagotovo marsikoga opogumila, da se tudi sam poda v podjetništvo. 

Ja, hvala lepa, res. Mislim, da to vidimo na vsakem koraku.

Kaj kot izkušen mentor svetujete vsem tistim, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot?

Da poizkusijo. Mislim, da če narediš samo ta prvi korak, si že veliko veliko naredil. In potem, da bolj kot na podjetniških lastnostih gradiš na osebnostnih lastnostih, na tem, da si vedno pripravljen poizkusiti še enkrat. To ne govorim ezoterično, ampak čisto konkretno. Podjetnik se bo soočil z določenim problemom, npr. stranki mora dostaviti, ji napisati e-mail in se mu računalnik sesuje. Ja, sorry, ni izgovora. Bo pač treba najti rešitev, bo treba iti do soseda ali v knjižnico in tam napisati e-mail. Tako je tudi še z nešteto drugimi stvarmi. V podjetništvu se gremo pač tega, da vedno proaktivno iščemo rešitev in ustvarjamo, dokler ne dosežemo cilja. Zato poskušamo še enkrat in mislim, da je to tudi ključni temeljni nasvet. Če imamo dovolj veliko motivacijo, da poskušamo in da vztrajamo, potem bomo prej ali slej dejansko dosegli cilj. Tudi če bo ideja slaba, tudi če bodo vse okoliščine slabe. Tistim, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot svetujem tudi, da si najde mentorja, saj je vedno lepo imeti nekoga od zunaj, ki bo z neko drugo prizmo pogledal na situacijo. Sploh, če je ta oseba toliko izkušena, da pozna takšne stvari, ki se mlademu podjetniku niti ne sanjajo.

Kaj mladi podjetniki najpogosteje spregledajo, ko vstopijo na trg? Nekoč ste dejali, da mora mladi podjetnik na začetku svoje podjetniške poti jesti z malo žlico, saj se lahko z veliko samo pokoplje.

Ja, po korakih je treba iti. Mislim, da sem v prejšnjem odgovoru podal en tak pogled. Mislim, da morajo biti podjetniki popolnoma zadovoljni, da v prvem koraku ne iščejo neke velike zgodbe, ampak da želijo narediti samo svojo prvo prodajo. Šele potem, ko to uspe, se začnejo ukvarjati s tem, kako bi to avtomatizirali in prodali več, kako bi prišli do prvega stalnega ponovljivega vira prihodkov, kako bi potem to pripeljali do višine mesečnega zneska, ki bi jim omogočil eksistenco, da se začnejo za polni delovni čas ukvarjat samo s tem. Nato sledijo velike sanje in veliki preboj, tudi mednarodno.