Sodobni časi s seboj prinašajo sodobne bolezni. Med takšne sodita stres in posledično izgorelost. Pojav psihičnega nasilja je bil v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja razumljen kot eden izmed socialnih povzročiteljev stresa v organizaciji.

Za psihično nasilje je značilno, da je usmerjeno le v določene posameznike, ki lahko utrpijo resne posledice za zdravje. Povzročitelji, opazovalci, nevtralni očividci tukaj niso prizadeti.

Nasilje na delovnem mestu je možno najti v vseh ustanovah, v vseh organizacijah, na vsakih pozicijah (hierarhičnih ravneh). Vzroke lahko iščemo v slabi organizaciji dela, slabem sodelovanju med zaposlenimi, nejasni razdelitvi delovnih nalog, nejasni hierarhiji. Pogosto se tudi lastne napake prevalijo na drugega, da bi se prekrila lastna nesposobnost.

Predno sklepate takšne odločitve je možno postoriti še marsikaj, npr. poiskati pomoč pri tistih v podjetju kjer so zadolženi za zdravje in varnost pri delu, pri službi za kadrovske zadeve, delavske pravice. Lahko se tudi obrnite na pooblaščenega zdravnika, kjer ste opravljali zdravniški pregled (zdravnik specialist medicine dela, športa in prometa) ali pa celo zaprosite za premestitev na drugo delovno mesto.

Mobing

Kaj je mobing?

Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je obremenjena s konflikti med zaposlenimi ali med nadrejenimi in podrejenimi. Napadena oseba je v podrejenem položaju in izpostavljena dlje trajajočem napadom ene ali več oseb z namenom, da ga izrinejo iz delovne sredine.

Za mobing gre torej, če se dogaja slaba komunikacija med sodelavci, če pa gre za načrtno šikaniranje vodilnih nasproti podrejenim pa to imenujemo bossing. Z zatiranjem podrejenih, onemogočanjem in preganjanje sodelavcev lahko nadrejeni pokažejo svojo oblast.

Vse večja konkurenčnost, način življenja in globalizacija ustvarjajo vedno večje pogoje za nastajanja mobinga, ki je vedno bolj prisoten v našem življenju. Z mobingom se srečujemo povsod: že v vrtcu, šolah, na delovnem mestu in celo v družini.

Vedno več ljudi je prizadetih zaradi mobinga. Veliko se namreč skriva, da se pogosto dogaja mobing že v šolah z nastajanjem psihičnega in fizičnega nasilja. Zgodi se lahko vsakemu izmed nas, lahko celo precej neopazno.
Mobing je mogoč predvsem zato, ker ga omogoča tudi okolje – sodelavci namreč ne želijo posegati v dogajanja in ostajajo zgolj pasivni gledalci, največkrat zaradi pomanjkanja civilnega poguma in seveda strahu pred posledicami, da ne bi sami postali žrtve mobinga. Zatiskanje oči pred mobingom je izredno škodljiv pojav, saj povzroča delodajalcu veliko materialno škodo. Delavci niso motivirani za delo, s strahom in odporom prihajajo na delo, med njimi vlada nezaupanje, zato so njihovi delovni kontakti omejeni za pisanje dopisov, s katerimi se zavarujejo, kar pa povzroča veliko nepotrebno izgubo delovnega časa.
Gre torej za premišljeno, žaljivo in neprijazno, dlje trajajočo se ravnanje. Posledica tega je zmanjšanje storilnosti, bolniška odsotnost, invalidnost, v končni situaciji lahko tudi samomor. To so posledice za delodajalca. Težje posledice pa so pri žrtvah mobinga, ki se kažejo v fizičnih in psihičnih ter psihosomatskih obolenjih.
Nasilje na delovnem mestu je velikokrat povezano z ravnanjem in odnosom vodilnih do podrejenih, z organizacijo procesov, sistemizacijo, s preveč tesnimi odnosi med zaposlenimi, ter z drugačnostjo.

Kako prepoznati mobing na delovnem mestu? Kakšna so dejanja, ki sodijo pod pojem mobing?

Trpinčenje na delovnem mestu se najpogosteje kaže skozi sovražno in neetično besedno ali nebesedno komunikacijo enega ali skupine posameznikov, ki s teroriziranjem in poniževanjem določene osebe ogrožajo njen ugled, čast, njegovo dostojanstvo in integriteto ali jo socialno izključujejo, vse dokler ne zapusti delovnega mesta. Žrtev mobinga se ne more braniti, ker je v nemočnem položaju. Ta dejanja so zelo pogosta, najmanj enkrat na teden, in v daljšem obdobju, najmanj šest mesecev. Rezultat je psihična težava ali bolezen, socialna stiska ali izključitev iz delovne organizacije.

Poznamo štiri oblike mobinga:

Bullyng je prostaško mobiranje od vrha navzdol (lastnika oziroma najvišjega šefa), je lahko brutalen, včasih povezan tudi z fizičnim nasiljem,

Bossing je mobiranje s strani nadrejenega, vendar ne v tako brutalni obliki, kar pa seveda ne pomeni, da je manj intenziven. Ko mobira šef žrtev nima noben možnosti, da bi iz tega kroga pobegnila, kar pomeni, da je že predvidena za »od