Lektor se ukvarja z besedili, kjer največ pozornosti nameni slovnični, pravopisni in slogovni pravilnosti zapisanega. Ob tem ne pozabi niti na kohezivnost in koherentnost besedila. Pri svojem delu uporablja veliko različnih strokovnih slovarjev, ki so odvisni od dane teme, obvezna je tudi uporaba Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskega pravopisa. Občasno si lektor pomaga s korpusi (med najpogosteje uporabljena sodita Gigafida in FidaPlus).
Izobrazba
Lektor je lahko posameznik, ki je zaključil študij na Filozofski fakulteti, na Oddelku za slovanske jezike, in si je pridobil naziv diplomirani profesor slovenskega jezika (stari študijski program). Po bolonjskem izobraževanju je lahko lektor, tisti, ki je končal študij na I. bolonjski stopnji, in pridobil naziv diplomirani slovenist. Ustrezen lektor je tudi posameznik, ki je zaključil študij slovenskega jezika in književnosti na II. bolonjski stopnji, in si pridobil naziv magister profesor slovenskega jezika in književnosti.
Kje se lahko lektor zaposli?
Lektor lahko dela v uredništvu (radijskem, televizijskem in časopisnem), kjer skrbi za slovnične in pravopisne pravilnosti zapisanih in govorjenih besedil. Pri časopisnem urejanju je lektor predzadnji, ki pregleda besedilo, pripravljeno za tisk, za njim je samo še tehnični urednik. Pomemben je tudi v gledališču, kjer skrbi za stilistične obdelave tekstov za gledališke igre. Med drugim skrbi za to, da igralci besedilo korektno izgovarjajo in hkrati upoštevajo načelo novejše jezikovne norme. Lektor v gledališču je prisoten na prvi bralni vaji, kjer igralcem opiše in razloži vse govorne interpretacije.
Večina ljudi se z lektorjem in lektoriranjem sreča ob zaključku študija, ko mu v lekturo preda diplomsko delo. Pri lektoriranju diplomskih in magistrskih nalog lektor poskrbi za jezikovno in slogovno ustreznost besedila, ki je v popolnosti usklajena z uveljavljeno jezikovno normo. Po končanem lektoriranju naročniku izroči delo v dveh izvodih, in sicer eno z vidnimi popravki in eno s sprejetimi spremembami – ta izvod je navadno že pripravljen za tisk. Lektor, ki ima ustrezno izobrazbo, bo brez težav napisal potrdilo lektorja o lektoriranju, ali pa bo izpolnil obrazec za lektorja, ki ga je izdala fakulteta.
Znanja in spretnosti
Zavedati se je potrebno, da dobrega lektorja ne naredi zgolj ustrezna izobrazba, ampak mora biti le-ta splošno razgledan, mora imeti posluh za jezik in mora obvladati slovnico in pravopis. Vse to pa naredi kilometrina, torej, dlje časa je nekdo lektor, več ima izkušenj in posledično tudi bolje in hitreje lektorira. Dober lektor mora poznati strokovno terminologijo in ravno zato mora svoje znanje ves čas nadgrajevati, spremljati novosti na področju terminologije in jezikoslovja, saj vemo, da je slovenski jezik živ in se nenehno spreminja in dopolnjuje.
Za lektorski poklic mora imeti posameznik dobro razvite psihofizične značilnosti, saj mora zelo dolgo držati popolno koncentracijo, pogosto je pod stresom – s strani strank ali kratkih časovnih rokov.
Lektor si pri delu pomaga z najrazličnejšo strokovno literaturo. Med najpogostejše spadajo slovnice, slovarji, pravopisi, enciklopedije, učbeniki. V sodobnosti lektorji lektorirajo le še elektronsko, kar pomeni, da morajo obvladati računalnik in Microsoftov Word, pri svojem delu uporabljajo tudi različne črkovalnike, ki jim pomagajo najti zatipkane besede. Vendar je to le delček v mozaiku lektoriranja, saj mora večino napak najti sam – te napake navadno sodijo v morfologijo, stilistiko in besedotvorje.
Predstavitev poklica Lektor nam je pripravila ekipa Lektorca.si