Kirurg diagnosticira bolezni in ustrezno izbere kirurško zdravljenje, kar pomeni, da lahko bolnika popolnoma pozdravi ali spremeni potek njegove bolezni oz. mu lajša težave. Z operacijo rešuje življenjsko nujna stanja.

kirurg

Delovni postopki

Kirurg je specializiran za posamezne dele telesa in telesne organe. Splošni kirurg opravlja urgentne zadeve ter zdravi poškodbe. Nevrokirurg je kirurg za možgane in živčni sistem, torakalni kirurg za prsni koš in organe v prsnem košu, kardiovaskularni kirurg je za srčno žilni sistem, abdominalni za trebušne organe, urolog za sečni sistem in moške spolne organe, ginekolog za ženske spolne organe, travmatolog za poškodbe, ortoped za sklepe in gibalni aparat, plastični kirurg za opekline, zmečkanine in lepotne operacije, maksilofacialni kirurg pa za preklane ustnice, nebo in tumorje glave.

Vsak kirurg, ki je specializiran na nekem področju, razpozna in diagnosticira bolezen ali poškodbo in izbere ustrezno kirurško zdravljenje, kateri poseg opravi v operacijski dvorani.

Kirurg spremlja svoje in nove bolnike, ki potrebujejo ambulantno zdravljenje. Vodi dokumentacijo, piše napotnice in izvide, popisuje bolezni, sprejemnice in odpustnice iz bolnišnice. Poleg tega spremlja novosti, strokovno literaturo in članke, sodeluje na seminarjih, sestankih, kongresih…z zdravniki iz istega ali drugega strokovnega področja.

Kirurg se najprej udeleži jutranjega sestanka z drugimi zdravniki za pregled tekočega dogajanja na oddelku bolnišnice kjer dela. Skupaj si izmenjajo mnenja in pregledajo seznam bolnikov na oddelku, ki čakajo na operacijo. Nato preveri stanje bolnikov, kako se celijo njihove rane, kako okrevajo po posegu in kaj se je dogajalo med dežurstvom. Seznani se z novimi bolniki, kakšno je njihovo stanje in kateri so nujni primeru. Nato opravi vizito, kjer pregleda bolnike in napiše kakšno je njihovo stanje.

Polovico delovnega časa preživi kirurg v operacijski sobi, kjer izvaja različne posege in operacije. Pri operacijah sodeluje s sodelavci, lahko je več kirurgov ampak vedno je samo en vodilni. V ekipi so še inštrumentarji, ki podajajo kirurške inštrumente in medicinskimi sestrami.

Nekaj delovnega časa kirurg sprejema nove bolnike, jih pregleduje in spremlja njihovo stanje po operaciji, piše zdravstveno dokumentacijo, sprejemnice in odpustnice.

Občasno se udeležuje sestankov, kjer si med seboj izmenjajo različna strokovna mnenja.

Delovni pripomočki

Kirurg pri svojem delu uporablja sterilne rokavice, plašč, masko in kapo ter posebne čevlje. Vsa oprema, ki je operacijski sobi, je sterilna. Najpogostejši kirurški pripomoček je skalpel ter drugi kirurški inštrumenti. Ne more brez škarij, različnih šivank, niti, prijemalk za niti in prijemalk za tkiva. V operacijski sobi je operacijska miza, oprema za oživljanje, oprema za različne vrste slik (rentgenogram, tomograf, magnetna resonanca, endoskopi, mikrokamere, merilni inštrumenti in naprave). Dokumentacija, ki je potrebna je bolnikova mapa, kjer so napotnice, popis bolezni, izvidi, slike preiskav, krvne slike in vse kar je potrebno za spremljanje bolnikove bolezni. Dokumenti s katerimi ima opravka spadata tudi sprejemnica in odpustnica iz bolnišnice.

Na kaj mora biti pozoren?

Kirurg mora razpoznati in diagnosticira bolezen in ustrezno izbere kirurško zdravljenje. To pomeni, da bolnika pozdravi ali pa spremeni potek njegove bolezni in mu olajša težave. Če je življenjsko nujno, ga lahko reši z operacijo.

Pomembno je, da ima dobre ročne spretnosti, da je natančen in suveren pri odločitvah. Kirurg bi naj imel sposobnost sprejemanja o