Kljub temu, da naj bi bil delovni čas omejen na 40 ur tedensko, pa je naš delovnik vedno daljši. Pri tem ni upoštevano samo delo, ki ga delavec opravi na licu mesta v podjetju, temveč tudi dodatno delo od doma, dosegljivost preko mobilnega telefona in elektronske pošte. Je nadurno delo zakonsko sploh dovoljeno in kako se nagrajuje?
Urejenost delovnega časa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) določa delovni čas tedensko. V kolikor gre za delo, ki je lahko nevarno za poškodbe ali za zdravstvene okvare, se lahko delovni čas z zakonom ali s kolektivno pogodbo zmanjša celo za štiri ure tedensko (torej na 36 ur tedensko). 40 ur pa ne predstavlja absolutne tedenske omejitve, temveč se upošteva kot povprečna delovna obveznost v šestih oz. izjemoma 12 mesecih. V kolikor je delovni čas neenakomerno razporejen, kar denimo pomeni 12 ur en dan, drugi dan 5 ur ipd., lahko tedensko posameznik opravi največ 56 ur dela in posledično po določenem obdobju dela v manjšem obsegu. V kolikor delodajalec te delovnopravne predpise ter pogodbo o zaposlitvi krši, se lahko obrnete na najbližjo organizacijo ZSSS.
Nadurno delo
Nadurno delo se delavcu lahko naloži v primeru povečanega obsega dela, v primeru okvar na delovnih sredstvih, ki omejujejo izvajanje dela, v primeru zagotavljanja varnosti ljudi, premoženja in prometa ter v drugih nujnih in nepredvidenih primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.
Nadurno delo mora biti odrejeno v pisni obliki pred samim začetkom dela, delavec pa lahko opravi največ osem nadur tedensko oz. 20 ur mesečno/170 ur letno. V primeru (pisnega) soglasja delavca lahko nadurno delo skupno znaša 230 ur letno.
V kolikor ste nadure opravljali brez predhodne ali naknadne odredbe delodajalca, torej le zato, ker dela niste mogli opraviti v uradnem delovnem času, od njega plačila nadur ne morete zahtevati. V primeru prevelikega obsega dela se o tem poskusite pogovoriti z delodajalcem.
ZDR v svojem 143. členu določa, da delavec v primeru odklonitve pisnega soglasja za prekoračitev 170 ur nadur mesečno ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Za izvedbo nadurnega dela se delavcu izplača dodatek k osnovni plači, katerega znesek je odvisen od kolektivne pogodbe.
Starejši delavci, mladoletne osebe, delavke v času nosečnosti in starševstva in delavci, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 ur tedensko, nadur ne smejo opravljati.
Spreminjanje nadur v dopust
Navkljub jasno določenemu zakonu, ki za nadure predvideva izplačilo dodatkov, delodajalci vse pogosteje namesto izplačila delavcem ponujajo dopust. t. i. kompenzacijo. Ta se lahko opravi, vendar le, če se s tem strinjata oba. V kolikor na to ne pristajate, vam je delodajalec nadure dolžan izplačati.
Če delavec »izrabi nadure«, ne glede na to, ali se s tem strinja ali ne, ni upravičen do plačila nadomestila plače v višini 130 % (do plačila celotne nadure), temveč le do dodatka za nadurno delo v višini 30 % urne postavke.
V primeru, da je delavec mnenja, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Denarne terjatve iz delovnega razmerja delavec lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.