«Nisem študiral 5 let in več zato, da bom na koncu čistil stranišče ali pa pristal v lokalu s hitro prehrano,« je bilo še pred kratkim slišati mlade na ulici. Seveda je tako mislečih še kar nekaj, vedno več pa je tudi tistih, ki bi, četudi z magisterijem ali pa z diplomo, sprejeli kakršno koli delo – samo da bi preživeli.
Kaj torej storiti, ko končate s študijem in ko dobite že n-to zavrnitev na poslano prošnjo ali pa ko odgovora sploh ni, vi pa krvavo potrebujete denar ali pa samo želite odvrniti breme z ramen staršev? Kaj storiti, ko se morda izteče vaša stara zaposlitev, nadomeščanje porodniškega dopusta, ki ste ga morda opravljali v šoli pa v trgovini? Upati na čudež ali poprijeti stvari v svoje roke? Odgovor na to vsekakor ni preprost.
Ali nam je res potrebno poprijeti za vsako delo?
Prostih delovnih mest, ki ne zahtevajo specifičnih znanj, kot sta morda programiranje in varilstvo, je vse manj, pripravništva so večinoma neplačana, podjetja pa vse manj zaposlujejo za določen čas, medtem ko je termin nedoločen čas že skorajda izginil iz slovarja o zaposlitvi. Ko prebiramo razne objave na družbenih omrežjih, se zdi, da smo ljudje postali popolnoma obupani nad trenutno situacijo; mnogo jih hiti v tujino, drugi poskušajo srečo tu, z raznimi oglasi v smislu »iščem delo v strežbi, kot varuška, čistilka« ipd. Ko zagledamo delo, ki bi ga morda znali opravljati ali pa smo ga, bolj ali manj uspešno, nekoč že opravljali, takoj pošljemo prošnjo. In čakamo. Včasih imamo srečo, drugič pa nas dotolče že dejstvo, da si delodajalci niso vzeli niti toliko časa, da bi nam odgovorili. Je potem še smiselno, da se obupano prijavljamo prav na vsako delo, ki nam pride pred nos?
Najprej se osredotočite na dela, ki bi jih res radi opravljali in za katera ste usposobljeni.
Del je resnično vedno manj, vendar to ne pomeni, da se morate takoj potegovati za vsako. Najprej izberite podjetja, ki ponujajo dela, za katera ste usposobljeni, za katera imate izkušnje in izobrazbo ter ki bi vam najbolj ustrezala. Posvetite dovolj časa pisanju delu oz. delodajalcu prilagojenega življenjepisa in motivacijskega pisma ter stremite k temu, da pridete vsaj do delnega cilja – zaposlitvenega intervjuja.
Dobro preverite podjetje in njihovo delovanje.
Nobene koristi ni, če podjetje ponuja delo, ki bi vam sicer ustrezalo, vendar se pojavi na listi neplačnikov ali v novicah, povezanih s prevarami, goljufijami ipd. Vaš cilj je, da se na delovnem mestu počutite varno vsaj za nekaj časa. V kolikor poznate koga, ki se je z delodajalcem že srečal, ga povprašajte o njegovih izkušnjah v zvezi z delom in podjetjem samim ali še bolje, prosite ga, da za vas zastavi kakšno lepo besedo. To še ne pomeni, da izkoriščate veze: vsekakor se boste morali dobro izkazati tudi pri delu samem.
V kolikor službe iz svoje stroke ne najdete in se odločite poprijeti za kakršno koli delo, bodite pozorni na plačilne razrede in možnosti napredovanja.
Mnogi delodajalci nočejo zaposliti nekoga, ki ima višjo stopnjo izobrazbe, kot jo navedejo v zaposlitvenem oglasu, in sicer zaradi sistema nagrajevanja. Tako marsikateri delodajalec zahteva znanje, ki ga zagotavlja denimo 7. stopnja izobrazbe, a raje zaposli nekoga z manjšo stopnjo, saj mu tako lahko da manjšo plačo. Kljub temu je vseeno lažje za kandidate, ki imajo previsoko izobrazbo kot za tiste, ki imajo glede na zahtevane pogoje slednjo prenizko. Žal se stopnja izobrazbe navkljub opredelitvam plačilnih razredov ne upošteva veliko pri višini plače, tudi napredovanje v višjo stopnjo pa je običajno bolj dobra volja oz. motivacija posameznika. Delodajalec je namreč dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga.
Navkljub vsemu ostanite pozitivni.
Nihče ne mara negativnih ljudi, niti delodajalci. Slednji namreč raje zaposlijo človeka, ki izžareva energijo kot nekoga, ki že na razgovor pride povsem negativno nastrojen in misleč, da je že vnaprej obsojen na zavrnitev. Kdor čaka, dočaka!