Avtoklepar v servisni delavnici popravlja pokvarjene dele karoserij in jih nadomesti z novimi.

7.11.5

Delovni postopki

Potreba po avtomobilskih kleparjih je vse večja, saj se avtomobilska industrija vedno bolj razvija. Nekoliko se razlikuje, če je klepar zaposlen v industriji ali servisni dejavnosti.

V servisnih dejavnosti avtoklepar popravlja poškodovane karoserije in jih po potrebi nadomesti z drugimi, v avtomobilski industriji pa ima opravka predvsem s specialnimi vozili. Prisoten je pri izdelavi in montaži delov avtomobislkih karoserij, na okvir iz različnih vrst kovine montira kose pločevine, ki jih prvotno oblikuje na stiskalnicah, redkeje tudi z ročnim klepanjem. Dele med seboj spoji oz. jih pritrdi na okvir z vijačenjem, kovičenjem in varjenjem.

Delo avtokleparja je popravljanje vozil in izdelava ter montaža delov avtomobilskih karoserij.

 

Delovna orodja

Avtoklepar uporablja različne pripomočke oz. orodja, stroje in naprave pri svojem delu. Pod to spadajo delovna miza s paralelnim primežem, avtomehanično orodje, razni stroji in numerični stroji za popravilo karoserj ter na koncu naprav in pripomočke za testiranje opravljenih del.

Potrebni dokumenti, ki jih avtoklepar potrebuje so delovni nalog, tehnične risbe, atesti in garancijski listi.

7.11.1

Znanja in spretnosti

Za uspešno delo se od avtokleparja zahteva dobra zmogljivost za delo v različnih položajih ter iznajdljivost v nepredvidenih situacijah. Potreben je izostren vid, da lahko natačno zazna tudi najmanjše nepravilnosti in podrobnosti pri oblikovanju karoserije. Zaželena je tudi dobra komunikacija s strankami.

Za delo potrebuje zaščitno oz. delovno obleko, rokavice in zaščitna očala. Pri varjenju mora upoštevati vsa predpisana varnostna navodila.

7.11.4

Negativne plati dela avtokleparja

Pri delu je koordinacija gibanja rok in sočasno opazovanje neodvisno.

Ker je pogosta menjava položaja telesa, ker se velikokrat pripogiba in pogosto obrača, imajo avtokleparji velikokrat težave z okvaro rok in hrbtenice.