V kolikor nimate dovolj sredstev oz. premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali dostojno življenje, obenem pa aktivno rešujete svojo socialno problematiko, lahko zaprosite za denarno socialno pomoč.
Preberite si, v katerih primerih ste upravičeni do denarne socialne pomoči.
Mnogo ljudi, predvsem mladih, ki se prvič znajdejo na zavodu za zaposlovanje in tako niso upravičeni do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, ne ve, da lahko zaprosijo tudi za denarno socialno pomoč. Tudi za prejemanje slednje pa veljajo določene omejitve.
Kje zaprositi za denarno socialno pomoč?
Vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči lahko dobimo na spletu TUKAJ ali pa na najbližjem centru za socialno delo, ki je tudi pristojen za njeno reševanje.
Kdo je upravičen do denarne socialne pomoči?
Denarno socialno pomoč lahko prejmejo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, tujci z dovoljenjem za stalno bivanje v Sloveniji in s stalnim prebivališčem v Sloveniji ter osebe, ki uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov. Nadalje velja, da lahko denarno socialno pomoč pridobi oseba, ki preživetja ne more zagotoviti sama z delom, s pravicami iz dela ali z zavarovanjem, dohodki iz premoženja, drugih virov, z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, pa tudi oseba, ki nima pomoči tistih, ki so jo dolžni preživljati. Prav tako denarna socialna pomoč pripada osebam, ki zase ali za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka (ta trenutno znaša 269,20 evrov), in sicer iz razlogov, na katere niso mogli vplivati.
Upoštevanje dohodka
Pri dodeljevanju denarne socialne pomoči se upoštevajo dohodki, ki jih oseba prejme v zadnjih 3 oz. 4-12 mesecih (včasih tudi 13) pred vložitvijo vloge.
Pri tem so upoštevani plača, pokojnina, rente, drugi dohodki, dediščine, darila, odpravnine, nagrade, študentsko delo ter drugi dohodki.
Kolikšna je višina denarne socialne pomoči?
Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, zagotovljene oskrbe in morebitnega krivdnega razloga (neprijavljenost na Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni ipd.)
V kolikor oseba ne prejema nobenega dohodka, s katerim bi si zagotovila sredstva za preživetje, samska oseba, ki je v institucionalnem varstvu prejema denarno pomoč v višini 269, 20 evrov mesečno, osebe, ki so trajno nezaposljive, nezmožne za delo ali starejše od 63 let (velja za ženske) oz. 65 let (velja za moške) 215, 36 evrov mesečno, za samsko osebo med 18. in 26. letom, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali z njimi prebiva, 188,44 evrov mesečno itd.
V kolikor želi denarno socialno pomoč pridobiti družina, je znesek enak seštevku zneskov, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih oseb, če jih ti seveda imajo.
Koliko časa traja dodeljevanje denarne socialne pomoči?
Za prvo vloženo vlogo traja dodelitev denarne socialne pomoči od 1 do 3 mesecev, glede na okoliščine pa se lahko podaljša na 6 mesecev. Za bolne in invalidne osebe ter za osebe nad 63 oz. 65 let se lahko podaljša vloga do enega leta, za trajno nezaposljive oz. trajno nezmožne osebe za delo ali osebe, starejše od 63 oz. 65 let, ki so brez premoženja, pa lahko denarna socialna pomoč velja trajno.
Izredna denarna socialna pomoč
V primeru kritja izrednih stroškov oz. materialne ogroženosti lahko osebe zaprosijo tudi za enkratni znesek za obdobje od 3 do 6 mesecev, ki v primeru samske osebe znaša 269,20 evrov oz. največ 834,52 evrov za družino mesečno (denimo štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).
Po prejetju izredne socialne pomoči morate v roku 45 dni predložiti dokazilo o namenski porabi; pomoč morate porabiti v roku 30 dni od prejema. V kolikor tega ne storite, niste upravičeni do nove izredne socialne pomoči nadaljnjih 14 mesecev.
Tudi za prejem omenjene izredne denarne socialne pomoči se upoštevajo dohodki in prejemki zadnjih 3 oz. 4 do 12 mesecev, kot so denimo starševski dodatek, preživnina, invalidski dodatek idr.
Vračanje denarne socialne pomoči
Denarno socialno pomoč morate vračati v primeru, da je niste prejeli upravičeno ali da ste lažno prikazovali podatke, jih zamolčali (denimo, da niste sporočili sprememb) ipd.
Prav tako vračate denarno socialno pomoč v primeru smrti osebe, po kateri dedujete.
Če je umrla oseba imela premoženje, lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje zneska dediščine za višino te pomoči. Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih RS dedičem ni več potrebno vračati celotne socialne pomoči (po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih RS je vračilo omejeno na 2/3 prejete pomoči), ki jo je prejel zapustnik, v primeru, da je socialno pomoč prejemal manj kot eno leto, pa so vračila v celoti oproščeni.
Dediči lahko dedujejo tudi celotno premoženje, če prejeto pomoč vrnejo sami, v primeru, da bi jih takšno vračilo materialno ogrozilo, pa lahko od pristojnega centra za socialno delo zahtevajo njegovo oprostitev. Prav tako dedičem ni potrebno vračati izredne socialne pomoči.